Avtorica: Antonela Kočevar
Brutalno iskrena izpoved o spopadanju s preteklostjo, odnosih in seksu.
Od težkega otroštva, vojne, bolezni do izgube in ločitve – vendar sem v vseh teh izzivih našla moč za osebno rast in ljubezen. Knjiga vas popelje na potovanje samoodkrivanja, kjer delim svoje najgloblje misli in občutke. Skozi to izpoved boste spoznali, kako sem se pobrala po hudih padcih in dosegla svoje cilje. "Razgaljena" ni samo knjiga, ampak navdih za vse, ki se soočajo z življenjskimi izzivi.
Več o vsebini knjige lahko poslušaš v podcastu Karierna mama.
Intervju z Danaja Lovrečnič za revijo ONAPLUS
Od dekleta, ki je leta nosilo težko breme, v iskanju ljubezni in sprejetosti sem zrasla v močno in neodvisno žensko, ki se je naučila uživati življenje.
Vsaka stran te knjige je izpoved, ki sem jo napisala s srcem na dlani, v upanju, da bo nekomu prinesla tolažbo, razumevanje ali pa preprosto spodbudo, da se ne boji biti resnično iskren s seboj in svetom.
Število strani: 254 Prva izdaja: Maj 2024 Vezava: Mehke platnice z zavihki
"Največja bitka, ki jo moraš zmagati v življenju, je tista v tvoji glavi."
Antonela Kočevar v knjigi Razgaljena
Knjiga "Razgaljena"
"Izgubljam se, stiska me v prsih, ne morem priti do sape. Potrebujem zrak! Potrebujem tebe, da me razumeš. Krvavim od znotraj, ampak ne izgubljam upanja, da bom zmogla biti JAZ V SEDANJOSTI. Brez oziranja nazaj, brez občutljivosti na tuje dražljaje, preprosto oprostiti, razumeti in pozabiti. Zadnjih nekaj let iščem samo sebe, iščem razloge, zakaj sem takšna, ko se trudim spremeniti stvari, ki me ovirajo pri sproščenem in manj stresnem življenju."
Od silne želje, da bi bila drugim všeč, in oziranja na mnenje ljudi okrog sebe sem izgubila bistvo – da moram najprej sprejeti samo sebe. Celo življenje se borim s seboj, s svojimi mislimi in notranjimi glasovi, in šele zdaj sem dojela, da vse moje težave izhajajo iz napačnega dojemanja bolečih odnosov.
Ne morem prešteti, kolikokrat sem bila pri psihologu, psihiatru, terapevtu, ki so poskušali pozdraviti rane, nakopičene skozi leta. So mi pomagali – tako, da sem na vse rane dala obliž. Ampak rane so, Domagoj, še vedno prisotne in včasih se obliž odstrani in spet začnejo boleti.
